Članki o Ljubljanskem barju in povezanih vsebinah https://www.visitbarje.si/članki.aspx http://www.rssboard.org/rss-specification mojoPortal Blog Module 120 MIHA MARTINC PRENOVIL HLEV Obljuba dela dolg, pravijo. Tako objavljamo novico, da je Miha Martinc, živinorejec, prenovil štalo.

Ko nam je poslal obvestilo, da bi lahko objavili novo fotografijo, je pripisal:

"Prenova je pa potekala ...

Čez poletje smo bike preselili iz hleva in začeli ... Vse smo naredili sami s pomočjo prijateljev, nakupil sem ves material in pa novo hlevsko opremo...

Sedaj so biki v prosti reji po boksih, krave pa so zaenkrat še na privezah ...

S prenovo sem si zmanjšal čas dela in povečal prostor tako, da je sedaj prostora za 40 do 45 živali. Trenutno jih imamo 35 ... "

 

 


Janez Vadnjal2  ...]]>
http://www.visitbarje.si/miha-martinc-prenovil-hlev.aspx http://www.visitbarje.si/miha-martinc-prenovil-hlev.aspx http://www.visitbarje.si/miha-martinc-prenovil-hlev.aspx Fri, 05 Apr 2013 15:56:00 GMT
INTERVJU: FRANCI HRIBAR ml. in FRANCI HRIBAR st. Izkušnje, da kmetje poleti nimajo časa, niso iz trte izvite. Ob obisku Hribarjevih to takoj postane jasno. Veliko posestvo, skrbno urejeno, pospravljeno. Presenečenja, kako velika je štala, nisem mogla skriti. Niti nisem skrivala navdušenja nad tem, da sem po ne vem koliko letih, spet videla en dan starega telička. In enega dva dni starega.
Rekli so mi, da naj pridem ob treh popoldan. Da imajo takrat največ časa. Glas po telefonu mi je zvenel starejši, sprejel pa me je postaven mladenič. No, kasneje se nama je pridružil še Franci Hribar starejši.

- Kako se ukvarjate s pridelavo: dopolnilna dejavnost, kmet, za prodajo, za lastne potrebe?
Kmetijska dejavnost, kmetija ima MIT številko.
- Kaj ste po poklicu:
Kmetijski tehnik
- Kdo dela z vami; družina, najeti delavci – stalno/začasno?
Brat, oče, mama ,…
- Kaj pridelujete in kje?
Pridelujemo krmo za govedo: koruzo, žito, tritikalo.
- Kaj je to tritikala?
Tritikala je mešanica ječmena in pšenice.
- Je zemlja vaša, bi jo potrebovali več, bi jo želeli najeti?
Imamo 14ha svoje zemlje, 60ha jo imamo še v najemu.
- Ali pridelovanje priporočate?
Za toliko, kot delamo mi, je to to. Ne vem, če bi sedaj začel še enkrat od začetka. Mi delamo od jutra do večera, nobenega dopusta si ne privoščimo.
- Bi vaše pridelovanje še razvili, če bi videli, da se pridelki in proizvodi dobro prodajajo?
Poznamo ljudi, ki imajo svoje mlekomate, pa pravijo, da se ne izplača. Jih ukinjajo. Mi se ukvarjamo z mlekom in pri tem bo ostalo.
- Koliko glav živine imate?
Okoli 150.
- Koliko je potem mleka?
Približno 1500 litrov na dan.
- Kako tržite svoje pridelke?
Preko zadruge.
- Vas zanima povezovanje z drugimi pridelovalci?
Povezujemo se tako, da drug drugemu pomagamo, takrat ko je to potrebno.
- Ali boste letos sodelovali na barjanskih tržnicah?
Ne.
- Katere so tri dobre značilnosti pridelovanja na barju?
Vlaga, ni suše, uspeva koruza, ki jo imamo za krmo, …
- Katere so tri ovire za razvoj kmetijstva / pridelovanja?
Poplave.
- Ali po vaši oceni obstaja za barje značilno kmetijstvo: živinoreja? Mešanica intenzivnega in ekstenzivnega?
Krma je primerna samo za konje. Problem je zakisanost zemljišča. Raste veliko preslice in potem jo lahko uporabljamo samo za steljo. Primerna pa je za krmo konjev, npr.
- Kateri pridelki so značilni za barje?
Koruza.
- Se strinjate da se z obdelovanjem ustvarja tudi značilna podoba kulturne krajine?
S košnjo se poskrbi, da se barje ne zrašča.

Zanimivo je, koliko novih stvari slišiš in koliko novega se naučiš. Pogovarjali smo se že nekaj časa, že skoraj smo se odpeljali, ko je gospod FRANCI HRIBAR st. ponosno vprašal: Vam je sin pokazal robota za molžo?
Kakšnega robota? Kaj pa je to?
No, in smo šli nazaj v štalo. Tega robota najlažje opišeš tako, da izgleda kot ograda. Ima vrata za vstop, vrata se zaprejo, krava dobi »bombonček« kot priboljšek, med tem časom stroj vimena opere, nastavi za molžo, kar kravo žgečka. To je najtežji del, ker se krava premika. Ko je krava pomolžena, se ji odprejo vrata za izhod in krava lahko odide. Robot stehta mleko, izmeri pomolženo količino, dela zapiske o kravi. Pa verjetno še kaj. Pridejo tudi krave, ki so že bile pomolžene, samo, da bi dobile bombonček. S tem robotom je prihranjenih cca 8 ur dela.
Pa še nekaj me je presenetilo. Nekakšna kravja gneča. Kaj se dogaja? Kot v avtopralnici, imajo »naštimane« vrteče krtače, ob katere se krava postavi, da jo zdrgne, in seveda obenem očisti. Imajo tudi tekoči trak. Pa dva kužka. In kmetija stoji točno pod viaduktom Reber. Spodaj se vidi vsa dolina. Pa jo opazijo?

Nekaj dni stari telički...

Velik in sodobno opremljen hlev

Hribarjeva domačija

Robot za avtomatsko molžo

Avtomatizirana higiena...

Pogovarjala sem se: Tadeja Vadnjal


Janez Vadnjal2  ...]]>
http://www.visitbarje.si/intervju-franci-hribar-ml-in-franci-hribar-st.aspx http://www.visitbarje.si/intervju-franci-hribar-ml-in-franci-hribar-st.aspx http://www.visitbarje.si/intervju-franci-hribar-ml-in-franci-hribar-st.aspx Sun, 19 Aug 2012 09:46:00 GMT
INTERVJU: JANEZ ZAJC, PIJAVA GORICA Že ko sem hotela poklicati Zajc Janeza, sem imela občutek, da ga bom poklicala ob nepravem času. Pa mi je le rekel, da naj pridem ob treh popoldan. Ko sem se odpravila od doma, je začelo deževati. Nekaj kapljic, da sem se pripeljala do Pijave Gorice, potem je bilo dežja konec. Velika štala, ki stoji ob cesti, traktorji in bale sena, so mi povedali, da sem na pravi poti. Kljub temu sem iskala hišo. Na vprašanje, kje imajo hišne številke, je rekel, da tu nekje, saj se vsi poznajo in je ne potrebuje. Z ženo Jano imata tri hčere, ena študira agronomijo in Janez upa, da se bo vrnila na domačo kmetijo. V glavnem dela sam, pomaga mu žena, kolikor lahko.

- Kako se ukvarjate s pridelavo: dopolnilna dejavnost, kmet, za prodajo, za lastne potrebe?
Imam kmetijo za prodajo, lastne proizvodnje pa kar potrebuješ za sebe. Kmetija je registrirana; ima MIT številko.
- Kaj ste po poklicu?
Orodjar. Ampak od majhnega delam doma, oče je že imel kmetijo. Hodil sem v službo, ko ni šlo več oboje, sem službo pustil. Najprej sem delal usluge s traktorjem.
- Kdo dela z vami; družina, najeti delavci – stalno/začasno?
Pomaga mi žena, ob večjih delih, kot je silaža, mi pridejo pomagat fantje-študentje, sosedje, ki znajo delat na kmetiji, jih stroji veselijo,…
- Kaj pridelujete in kje?
Vrt imamo samo za sebe, ob hiši.
- Je zemlja vaša, bi jo potrebovali več, bi jo želeli najeti?
Nimamo dovolj svoje zemlje, imamo najeto, kjer dobim zaraščen lobček kopljem jarke. V najemu imam 35ha zemlje. Potem kolobarimo.
- Kaj je to kolobarjenje?  
Kolobarjenje: da imaš vsako leto drugo kulturo. Narediti si moraš 5-letni plan.
- Se pridelovanje izplača?
Jaz ne računam, če se izplača. Popravljam stroje sam. Sam delam. Nafta je draga. Njivo je treba zorat. 5 let da zraste.
- Ali pridelovanje priporočate?
Problem je, ker se cene nižajo. Cene mleka za odkup padajo.
- Bi vaše pridelovanje še razvili, če bi videli, da se pridelki in proizvodi dobro prodajajo?
Razvil bi, sam sem že prej delal klobase, … potem sem nehal. Za to moraš imeti aparat ljudi, mlade ljudi, ki ti pomagajo. Sedaj ne bi šel v nove investicije. Enkrat sem že šel v investicijo, pa nisem dobil nobene subvencije, tako sem moral denar vračati sam.
- Kako tržite svoje pridelke?
Pridelke preko Zadruge, mleko pa prodajamo v Ljubljanske mlekarne. Trenutno dobimo  0,36€ za en liter mleka.
- Koliko mlečne maščobe ima vaše mleko?
Mlečne maščobe ima mleko okoli 4% - na 100 enot je 4,0 enot čiste smetane. V trgovini npr. kupite mleko, ki ima 3,55% mm. To razliko od 3,5% (kot je na tetrapaku) do 4,0% pa predelajo v maslo in smetano. Potem so še mlekomati, tam piše zdravo, domače. Tam notri pa ta smetana še ostane. Mlekomati so last posameznih kmetov.
- Včasih smo smetano pobirali iz mleka …
Smetano  pobereš z mleka in posoliš. To pobiraš en teden do 14 dni. Tako nastane kajmak.
- Vas zanima povezovanje z drugimi pridelovalci?
Organizacij je veliko. Imam pa tako malo časa, da nimam časa kam hodit.
- Ali boste letos sodelovali na barjanskih tržnicah?
Ne, nimam ljudi za to. Tržnice so za tiste ljudi, ki si z majhnim ustvarjajo življenje za preživetje.
- Katere so tri dobre značilnosti pridelovanja na barju?
Če je suša, bo na barje prišla nazadnje … pa tudi ne. Kjer je glina, je hitro suho, kjer je šota, je mokro, kot jogurt ….  Dobra je vlaga. Proti Laščam, je Barje velika ravnina v enem kosu. Na Barju so že Italijani hoteli Želimeljščico ustavljati. Glavni jarki bi morali biti dobro izkopani. Naredile bi se enostavne lesene zapornice. Vsi jarki bi morali imeti na 1km zapore, ki bi služilo za namakanje- Resnik. Lanišče, Želimeljščica – ideja že od leta 1940 - od Želimelj do Iga.
- Katere so tri ovire za razvoj kmetijstva / pridelovanja?
Polno ovir je na barju. Vsi bi radi imeli vse – od ptičkov naprej. Za srne, zajce, medvede ni problem.
- Ali po vaši oceni obstaja za barje značilno kmetijstvo: živinoreja? Mešanica intenzivnega in ekstenzivnega?
Najhujši problem je preslica.
- Kateri pridelki so značilni za barje?
Koruza je glavna. Pri žitih je premalo pridelka.
- Se strinjate da se z obdelovanjem ustvarja tudi značilna podoba kulturne krajine?
Avtomatsko. Značilna podoba je za Dolenjsko trta, na barju pa koruza in grmovje. Na barju lahko prideluješ rastline, ki so višje od 1m. Tako vsaka zmaga – konoplja, sončnice, …

Čeprav sem  rekla, da bo najin pogovor trajal slabo uro, je bil Janez tako prijeten sogovornik, da ga kar nisem mogla nehati spraševati. Pravi, da ko pogleda po travniku, vidi 10 različnih barv zelene trave. Vsaka barva posebej mu pove, kaj kateri rastlini manjka ali česa ima preveč: dušik, kalij, … Marsikdo bi se lahko od njega učil. Nazadnje, ko sva si ogledala še bazen za mleko, sva stala ob štali. Okoli njega so se zbrale lačne glave, ki so ga klicale k dolžnosti.

Pogovarjala in fotografirala sem: Tadeja Vadnjal




Janez Vadnjal2  ...]]>
http://www.visitbarje.si/intervju-janez-zajc-pijava-gorica.aspx http://www.visitbarje.si/intervju-janez-zajc-pijava-gorica.aspx http://www.visitbarje.si/intervju-janez-zajc-pijava-gorica.aspx Sun, 19 Aug 2012 09:32:00 GMT
INTERVJU: NUŠA URBANČIČ, Gornja pot 14, Brezovica Ko sem se odpravljal od doma proti Brezovici, sem imel v glavi vedenje, da gospa dela testenine in da mi je ob prvem bežnem snidenju delovala zelo energično. Po kratkih težavah pri orientiranju po Brezovici sem zapeljal na zelen dovoz, kjer me je pospremila tabla: Prodaja jajc - nadaljevanje poti v zeleno okolico hiše in širok nasmeh gospe, sta potrdila da sem prišel na pravo mesto. Gospa Nuša Urbančič me je pričakala z energijo in žarom, ki ga ne vidiš niti pri mladostnikih, kaj šele pri nekom, ki je že v "penzionu". Vem zakaj... Njene prve besede so bile:" Pravkar sem z njive. Sem pobirala fižol." In to je tisto, kar daje energijo - užitek pri stiku z zemljo!

Najin pogovor je kaj hitro stekel, več o tem, kaj nam je povedala, pa si preberite:

  • kaj pridelujete in kje?

 Naš glavni produkt so jajca. Imamo 100 kokoši nesnic, seveda pa zraven še kar nekaj drugih stvari. Pridelujemo koruzo, saj jo potrebujemo za pitanje kokoši, veliko imamo zelenjave (od krompirja, fižola, do čebule). Iz jajc pripravljam testenine in imam certifikat za peko peciva. Pri nas so tudi ovce in pa poniji – te so namenjeni božanju...

  •  je zemlja vaša in ali bi jo potrebovali več?

 Ja, hektar in pol je našega – ostalo pa imamo v najemu. Več zemlje v danih razmerah ne potrebujemo, saj sva z možem sama in že zavoljo tega ne bi šlo.

  •  se pridelovanje izplača?

Se! Absolutno! Finančno je nekaj za  zraven, a bistveno je to, da me osrečuje. Teden ni popoln, če v soboto ne grem na tržnico prodajat – to me najbolj radosti in poplača vse ure dela.

  •  ali pridelovanje priporočate?

Sigurno. Kot prvo – veš, kaj ješ, zraven pa se še rekreiraš, se pravi skrbiš za zdravje. To pa tudi nekaj šteje!

  •  bi vaše pridelovanje še razvili, če bi videli, da se pridelki in proizvodi dobro prodajajo?

Zdaj? Ne, zdaj ne... smo prestari – če bi bila mlajša, pa bi o temu razmislila.

  •  kako tržite svoje pridelke?

Večino prodam stalnim odjemalcem – bodisi doma, bodisi na tržnici. Za redne stranke imamo tudi razvoz, sicer pa so jajčka na voljo vedno, ob vsaki uri, vsak dan. Pri širjenju informacij o ponudbi mi pomagajo tudi Vrhniške kmečke ženske in Društvo ovčerejcev.

  •  vas zanima povezovanje z drugimi pridelovalci?

Ja, saj povezave že obstajajo. Tako preko že omenjenega društva žena, pradvsem pa na tržnici.

  •  ali boste letos sodelovali na barjanskih tržnicah?

Ah, bi... Z veseljem – ampak, če bodo ob sobotah, bom šla raje na Vič na moje staro mesto na tržnici.

  •  katere so tri dobre značilnosti pridelovanja na barju?

 Predvsem to, da se suša ne pozna tako, kot se drugje. Izpostavim lahko še velik pridelek (vsaj koruza in čebula, ki ju najbolje poznam) in prhko zemljo.

  •  katere so tri ovire za razvoj kmetijstva / pridelovanja?

Tri? Tri ne bodo šle. Mogoče le jesenske poplave, saj prinesejo plevel in imamo zato  potem težave...

  • ali po vaši oceni obstaja za barje značilno kmetijstvo?

Bolj poljedelstvo, kot živinoreja. Pri nas je boljša paša v bregu (v hribu), zato se na mahu bolj sadi, pase pa v hrib. Mogoče pa je na drugih koncih barja drugače.

  • kateri pridelki so značilni za barje?

Definitivno koruza, čeprav, tako kot pri nas, kolobarimo s krompirjem, ampak koruza je tista, ki ji barje ne more do živega in se zato največ sadi.

  •  se strinjate, da se z obdelovanjem ustvarja tudi značilna podoba kulturne krajine?

Sigurno! Je lepo, ko se pelješ mimo, ko raste vse živo, od krompirja do koruze, vmes je drevje. Ne pa tako kot v Avstriji – tam ni nič...

 

Gospa Nuša je že nekaj časa prisotna na tedenskih tržnicah na Viču, kjer prodaja jajčka in zelenjavo (če se zmenite, lahko dobite tudi jagenjčka), za stalne in poznane stranke tudi vlaga zelenjavo in to vse s takim žarom in zanosom, da sigurno še bolje tekne. Je tudi prava enciklopedija receptov in drobnih učenosti, ki jih ne drži zase - z veseljem jih deli, zato, če jo srečate, ali pa če jo poiščete - ne bo vam žal!

Sam sem se v teh 2 urah, kolikor sem jih preživel z gospo (za kar se ji še enkrat zahvaljujem) veliko naučil. Celo prvič sem videl avtomat za prodajo jajčk - tako da delim še z vami - pri gospe so jajčka na voljo 24/7 oz. vedno, pa še pozvoniti ni treba... Gospa Nuša, hvala za družbo, nasvete in jajčka!

 

Pogovarjal sem se: Žiga Munda


krepki  ...]]>
http://www.visitbarje.si/intervju-nuša-urbančič-gornja-pot-14-brezovica.aspx http://www.visitbarje.si/intervju-nuša-urbančič-gornja-pot-14-brezovica.aspx http://www.visitbarje.si/intervju-nuša-urbančič-gornja-pot-14-brezovica.aspx Tue, 07 Aug 2012 14:33:00 GMT
INTERVJU: MIHA MARTINC, Selska ulica 27, Škofljica

Smo v času, ko se na polju dela, ko imajo kmetje največ dela. Kar težko mi je bilo, ko sem ga morala zmotiti za intervju. Vem, da če delaš, si je težko vzeti nekaj dragocenega časa. Zato je kar nekaj časa trajalo, da sva z Miho našla čas za pogovor.

Miha Martinc je živinorejec. V štali ima bike in krave, pod kozolcem prijaznega kužka in na senu crkljivega mucka. Vidi se mu, da ima izredno rad živali. Miren fant, svetlih las. Že glas po telefonu je naznanjal njegovih 24 let. Skozi pogovor spoznaš, da je izredno priden in delaven in da hoče imeti vse urejeno. Tako kmetijo in okolico, papirje in vse, kar paše zraven. Najin pogovor ni bil dolg, sem se pa naučila nekaj novega, oz. slišala tisto, kar še nisem (tudi taki smo). Biki pitanci, krave dojilje, premije, toga zakonodaja …

 

- Ukvarjate se s kmetijstvom. Kaj ste po poklicu?

Po poklicu sem Elektrotehnik telekomunikacij.

- Torej, dopoldan ste zaposleni pri sosedu, popoldan pa delate še na svoji kmetiji. Kako se ukvarjate s kmetijstvom?

Doma pitamo bike za zakol, imamo tudi krave dojilje.

- Bike pitate?

Vsi telički ostanejo doma, jih tudi dokupujem in jih pitamo do starosti 24 mesecev.

- Imate bike za pitanje in krave dojilje? Imate tudi mleko?

Mleko je, vendar je vse za teleta.

- Je kmetija prijavljena?

Ja, registrirano za kmetijsko dejavnost, živinoreja je osnovna dejavnost. Kmetija ima MID številko in vse živali so registrirane.

- Kdo dela z vami, družina, najeti delavci?

Jaz, oče. Pomagajo tudi prijatelji.

- Se pridelovanje izplača?

Seveda, je še vseeno ceneje kot če bi vse nakupil. Pa ker vse sami pridelamo vemo kaj krmimo.

- Kaj še pridelujete?

Na njivah večinoma koruzo in žito, nekaj njiv je tudi zasejanih s travno mešanico.Ostalo so pa trajni travniki.

-Je zemlja vaša, bi jo potrebovali več, bi jo želeli najeti?

Zemlja je naša,nekaj je imamo tudi v najemu. Trenutno obdelujemo 15 ha površin, če bi se kje ponudila priložnost bi seveda v najem še vzel .

- Se pridelovanje izplača?

Pridelovanje ne vem … živinorejstvo… Imamo 30 glav živine. Drugih živali nimamo. Ne vem, če se izplača: leto in pol, skoraj dve leti pitaš, potem ti pa zadruga za bika plača nekaj sto€. Ukinili so tudi premije/glavo živine.

- Ali pridelovanje priporočate?

Ja.

- Bi vaše pridelovanje še razvili, če bi videli, da se pridelki in proizvodi dobro prodajajo?

Mogoče

- Kako tržite svoje pridelke?

Pridelkov ne tržimo, to imamo samo za doma. Mesa ne moremo tržit drugače, kot preko Zadruge. Doma ne smemo prodajat.

- Kje kupite mlade bikce?

Preko interneta, oglasa. Nimam stalnih pri katerih bi kupoval.

- S čim krmite bikce?

S koruzno silažo, travno silažo, suho seno, dodajamo pa tudi koruzno moko in vitamine.

- Vidim bale mrve. Je imate dovolj?

Ja, ta je letošnja. Mislim da bo za eno leto dovolj, boma pa letos še kosili tako da bo dovolj.

- Ali boste letos sodelovali na barjanskih tržnicah?

Ne. Nimam časa.

- Katere so tri dobre značilnosti pridelovanja na barju?

Edina dobra stvar je, da je veliko vlage. Na barju imam koruzo ki zaradi vlage dobro uspeva.

- Katere so tri ovire za razvoj kmetijstva / pridelovanja?

Ovir na barju pa je kar nekaj. Zemlja je trda in jo je težko obdelati ali pa je premokra. Veliko je jarkov, parcele so dolge in ozke … vsako leto je težje uloviti lepo vreme.

- Kako pa je pri košnji trave? Lovite lepo vreme…

Letos je bilo kar vredu,je bilo toliko lepega vremena da se je dalo tudi za suho krmo lepo posušiti …

- Ali po vaši oceni obstaja za barje značilno kmetijstvo: živinoreja? Mešanica intenzivnega in ekstenzivnega?

Barje je bolj poljedelstvo: njive in travniki. Značilnega kmetijstva ni.

- Kateri pridelki so značilni za barje?

Koruza.

- Se strinjate, da se z obdelovanjem ustvarja tudi značilna podoba kulturne krajine?

Če ne bi obdelovali, bi se krajina zaraščala. Tako pa z obdelovanjem poskrbimo, da je zemlja obdelana. Že sedaj se zaraščene parcele čistijo. Tudi sam sem čistil parcele da imamo zdaj njive.

- Imate veliko dela. Strojev imate dovolj?

Imam vse, kar potrebujem.

 

Občutek, da ima Miha energijo, voljo in ljubezen do dela in živali, in da bo s kmetijstvom nadaljeval, me sigurno ne vara. Zato mu res želim vse najboljše pri njegovem nadaljnjem delu. In brez skrbi – ko bo njegova štala prenovljena, ga ponovno obiščemo.

 

Janez Vadnjal  ...]]>
http://www.visitbarje.si/intervju-miha-martinc-selska-ulica-27-škofljica-.aspx http://www.visitbarje.si/intervju-miha-martinc-selska-ulica-27-škofljica-.aspx http://www.visitbarje.si/intervju-miha-martinc-selska-ulica-27-škofljica-.aspx Sun, 05 Aug 2012 08:20:00 GMT
INTERVJU: ANICA ILAR, LIPE 20, 1000 LJUBLJANA Maja letos, je pod okriljem projekta Vitalne krajine in v sodelovanju z občino Ig, potekala delavnica Kmetijstvo na Ljubljanskem barju, namenjena pogovoru o priložnostih pridelave na Ljubljanskem barju. Lokalni pridelovalci iz različnih področij Ljubljanskega barja in uspešni pridelovalci iz drugih območij, ter drugi strokovnjaki, so bili gostje delavnice.

Ena izmed gostij delavnice je bila tudi Anica Ilar.
Anica, vedno nasmejana belokranjka, je pred leti svojo majhno kmetijo poimenovala »Kmetija pri Anici«. Za njo pravi, da je specifična, majhna, a obdelovana z veliko ljubeznijo, veseljem in osebnim zadovoljstvom. Posebno zadovoljstvo in v ponos, je Anici njen zeliščni vrt. Vendar smo o zeliščih že govorili, danes se bomo posvetili pridelovanju zelenjave.
Anica Ilar je po poklicu tehnični risar. Z odhodom v pokoj se je intenzivno začela ukvarjati s svojim zelenjavnim in zeliščnim vrtom. Svojo kmetijo ima registrirano za kmetijsko dejavnost. Zelenjavo, ki jo pridela, porabi za domače potrebe, nekaj jo proda znancem, bivšim sodelavcem, njihovim prijateljem … in tako si širi krog prodaje. Svežo zelenjavo vam pripravi, ko jo potrebujete, oprano in lično pakirano, lahko vam jo tudi dostavi na dogovorjeno mesto. Vrt obdeluje v glavnem sama, saj ji je to v veselje in sprostitev. Mož ji pomaga takrat, ko je treba pokositi okolico pridelovalne površine, da njeno delo pride do izraza. Plevel puli vsak dan. Med zelenjavo ima zeliščni vrt. Lučnik, sveže cvetke – se trudi  pobirati pred vsemi drugimi obiskovalci vrta. Četudi pride zgodaj, so na lučniku že čebelice.

- Anica, kaj prideluješ in kje?
Na približno 3000m2 veliki površini, katera se nahaja takoj za našo hišo pridelujem zelenjavo, začinbe in zelišča. Imam tudi manjši nasad ribeza. Pri pridelavi zelenjave kolobarim in upoštevam dobre sosedske odnose mešanih posevkov. Največkrat pa pustim rastline rasti tam kjer same vzniknejo. Kar nekaj semen in sadik pridelam sama. Gnojim izključno s kompostom, katerega pridelam čez celo leto. Odlično mi uspevajo solate, bučke, fižol, blitva, zelje, radič. Vsako leto poskrbim za kakšno novost na vrtu. Letos je to CIKLANTERA. Spomladi nabiram regrat, čemaž, hmeljeve vršičke in na ta način popestrim ponudbo moje kmetije.
- Je zemlja tvoja, bi jo potrebovala več?
Zemlja je naša in več je ne potrebujem. Za moje načrte jo imam dovolj. Razširit želim samo zeliščni vrt, ker zelišča za lepo rast potrebujejo prostor. Ne smejo biti na tesnem s prostorm. Na račun zelenice, bom povečala zeliščni vrt.
- Se pridelovanje izplača?
Pri pridelavi zelenjave ne gledam samo skozi denar. Najpomembnejše mi je, da vem, da moja družina je zdravo in svežo zelenjavo. V veliko veselje mi je tudi, ko dobim od kupcev povratno informacijo »veš Anica danes smo pa imeli res izvrstno kosilo kar je pripisat samo tvoji res odlični in sveži zelenjavi«. Z evri ki prikapljajo si lahko privoščim kakšno strokovno ekskurzijo z društvom zeliščarjev Ljubljana, katerega sem tudi članica, pa še za kakšno strokovno knjigo ostane. Doma pridelana hrana veliko pripomore k družinskemu proračunu, zato mislim, da bi mogel vsak ki ima zemljo pridelat hrano za svoje potrebe, pa bi bilo manj jamranja kako je vse drago.
- Bi pridelovanje še razvila, če bi videla, da se pridelki in proizvodi dobro prodajajo?
Ne potrebujem, to imam za svoj hobi, zaslužim za dodatno izobraževanje, izlete  … ne potrebujem več.
- Kako tržiš svoje izdelke?
Prodajam stalnim strankam na domu ali pa jim po njihovi želji dostavim na njihov dom ali delovno mesto. Posebnost v moji ponudbi je očiščena, oprana in osušena solata, regrat, radič, motovilec tako, da je pripravljeno naravnost za v skledo in za na mizo.
- Boš letos sodelovala na barjanskih tržnicah?
Ja, seveda. Barjanskih tržnic se udeležujem. Ko sem se odločila, da bom obiskovala tržnice sem si v ta namen izdelala posebno obleko tako, da me kupci prepoznajo.
- Katere so tri dobre značilnosti pridelovanja na barju?
Če primerjam barjansko in belokranjsko zemljo, je barjanska zemlja lažja za obdelovanje, ker je bolj vlažna. Na Barju je zadosti vlage, da zalivanje ni potrebno. Prednost Barja je tudi bližina mesta in je pridelke lažje prodat.
- Katere so tri ovire za razvoj kmetijstva?
Ne vidim ovir za razvoj kmetijstva na barju. Mislim pa, da bi sajenje koruze bilo dobro malo zmanjšati in s tem bi malo manj onesnaževali podtalnico. 
- Ali po tvoji oceni obstaja za barje značilno kmetijstvo?
Konji. Mislim pa, da ovce in koze ne spadajo na barje, ker uničujejo avtohtono rastlinje do korenin. Živice morajo ostati na barju.
- Kateri pridelki so značilni za barje?
Ja, koruza je značilna za barje.
- Se strinjaš, da se z obdelovanjem ustvarja tudi značilna podoba kulturne krajine?
Ja, seveda se. Ker, če se ne obdeluje, se travniki in njive zaraščajo.
- Kaj bi spremenila na barju?
Če nekdo zaradi starosti, zdravstvenega stanja ali drugih razlogov, ne more več obdelovati oz. vzdrževati svoje parcele , bi jo moral dati nekomu v najem, da bi jo obdelal ali vsaj pokosil s tem bi preprečili zaraščanje in obdržali značilno pokrajino barja.

Ana, hvala za tvoj čas. Super si.

Pogovarjala sem se, Tadeja Vadnjal.

Foto: Nina Vadnjal


Janez Vadnjal  ...]]>
http://www.visitbarje.si/11intervju-anica-ilar-lipe-20-1000-ljubljana.aspx http://www.visitbarje.si/11intervju-anica-ilar-lipe-20-1000-ljubljana.aspx http://www.visitbarje.si/11intervju-anica-ilar-lipe-20-1000-ljubljana.aspx Thu, 19 Jul 2012 15:22:00 GMT
MOČVIRSKI OSLAD MOČVIRSKI OSLAD
(Brestovolistni oslad , Brestovolistna sračica – lat. Filipendula ulmaria)

Zopet smo se dobili na kmetiji Pri Anici, v Lipah. Njena tokratna gostja je bila gospa Romana Tihelj. Vsi vemo in vsakdo pravi, da za vsako bolezen rož`ca raste, nam je to gospa Romana povedala in razlagala od 17 ure pa tja do skoraj 20 ure. Zelo živahno je bilo. Medtem, ko je razlagala o močvirskem osladu, se je spomnila še tega in onega, potem jo je katera od udeleženk kar tako mimogrede vprašala še kaj za zraven … Pogovor se je hitro razvil, vprašanja so padala in bilo je zelo živo in zanimivo. Najlepše, kjer si oko spočije ob lepo urejenem vrtu, pa je bilo na Aničinem vrtu. Slišale smo veliko novega, se kaj novega naučile in marsikaj pozabile vprašat.
Gospa Romana Tihelj je članica Društva zeliščarjev Ljubljana, ki ima sedež na Zrinjskega ul. v Ljubljani. Dobivajo se 1. in 4. sredo. Druga sreda v mesecu je rezervirana za izlete. Pa pravijo, da jih sprašujejo, da bi imeli izlete za konec tedna, ko ljudje nismo v službah. Čas si je treba vzeti, tako kot za vsako stvar, tako, kot smo si vzele čas udeleženke za obisk gospe Romane Tihelj.

In gospa Romana nam je povedala:
Močvirski oslad nabiramo junija in julija, ko začne cveteti. Nabiramo cvetove, ki dišijo po medu. Zgodaj spomladi lahko nabiramo tudi liste (za kulinariko; solata),  pozno jeseni in zgodaj spomladi kopljemo korenine. Vsebuje salicilate (salicilaldehid, metilsalicilat), salicilno in citronsko kislino in druge snovi. Oslad nima stranskih učinkov. Salicilati, ki jih vsebujeta vrbovo lubje in ginko in sintetični aspirin povzročajo redčenje krvi. To pomeni, da se kri ne strjuje. So bolj nevarni, zaradi katerih lahko odpade predvidena operacija pri ljudeh. Zaradi manjše vsebnosti salicilatov v osladu je ta nenevaren, a previdnostni ukrepi dva tedna pred operacijo niso odveč. Oslad kot marsikatero zdravilno zelišče uporabljamo tri tedne. Po tem času prekinemo pitje čaja za 10dni do dva tedna in nato lahko nadaljujemo. Oslad deluje:
- proti glavobolu in povišani telesni vročini,
- odvaja vodo iz telesa zato ga priporočajo za revmo, putiko,
- deluje na mokrila (ledvica, mehur, prostata), proti kamnom in pesku na ledvicah in mehurju.

Čajna mešanica proti glavobolu:
Poparek iz 1-2 žlici cvetov močvirskega oslada in sporiša. Pijemo 2 –3 skodelice čez dan.

Čajna mešanica proti prehladu, vnetemu grlu:
40 g močvirskega oslada
20 g plahtice
20 g baldrijanovih korenin
20g melise

G. Jože Majes po pripovedovanju gospe Romane priporoča naslednjo mešanico zelišč: močvirski oslad, pljučnik, črni bezeg, kamilica, materina dušica, komarček, lipa, suličasti trpotec, trobentica, slezenovec, cvetovi lučnika, marjetica.

Čajna mešanica za razsluzenost pljuč:
oslad, zdr.čistec, pljučnik, preslica njiv., jetičnik zdr., mater.dušica, sladki koren, angelika (Arhang.)

Za lajšanje multipleks skleroze:
Močvirski oslad, šentjanževka, rožmarin, bazilika, sivka, melisa, prava lakota.

Protibolečinski čaj:
Močvirski oslad, lubje bele vrbe, jetičnik zdrav., citronka.

Čaj KRRT:
K – kopriva / listi in korenine
R – rman / vsa rastlina 1 dm nad tlemi
R – regrat / korenine (konec oktobra do februarja) in listi spomladi
T – trpotec / listi

TINKTURE
Tinkture lahko pripravimo iz svežih ali posušenih zelišč. Če uporabljamo sveža zelišča, uporabimo 20 – 25 dag zgornjega dela rastline / 1l žganja.
Če uporabljamo posušena zelišča, jih uporabimo 10 dag.
Izjema je čemaž, samo napolnimo kozarec s čemažem (ga ne nabašemo) in zalijemo z dobrim domačim sadjevcem. Za tinkturo iz vinske rutice (je izjema) uporabimo samo eno vejico na 1liter žganja. 
Zelišča pustimo stati v žganju cca 3 tedne, ne na soncu, nato tinkturo precedimo.
Če pripravljamo tinkturo za dvig odpornosti - IMMUNAL - iz škrlatnega ameriškega slamnika (Echinacea purpurea) ves zgornji del rastline, če uporabimo bledi ameriški slamnik (Echinacea palida), uporabimo korenino 20dag.
3x/dan jemljemo 35 – 45 kapljic, cca 3 mesece.

KREME
Naberemo gabezove korenine, jih operemo, zdrgnemo, dobro osušimo in narežemo. Čez nalijemo olivno olje. Tako pustimo cca 5 dni. Nikakor ne sme splesnit. To je odvisno od tega, kako dobro smo korenine posušili. Nato korenine z olivnim oljem skuhamo na vodni kopeli. Kuhamo ½ ure. Pustimo, da se počasi ohladi, nato precedimo. Na 1l tekočine dodamo 10 ali 11 ali 12 dag čebeljega voska. Stopljen čebelji vosek dodamo gabezovi mešanici. Koliko čebeljega voska bomo uporabili je odvisno od tega, kako mehko kremo želimo imeti. Čebelji vosek je rumene barve, bel postane, ko je na soncu. Namesto olivnega olja lahko dodamo vazelin, lanolin, kokosovo mast, … Gabezovo kremo lahko uporabljamo max 10 dni.
Za kremo lahko natrgamo tudi ognjičeve cvetove. Ognjičeve cvetove in liste uporabljamo za ČAJ , za kreme ali mazila pa samo venčne liste od cvetov.

ČAJNA MEŠANICA PROTI KRČEM GLADKIH MIŠIC: (ki izvirajo iz hrbtenice in se pojavijo v stegnih nog ali v mečih). Krči se pojavijo, če imamo v telesu premalo magnezija.
gosja trava, materina dušica, dobra misel.

ČAJNA MEŠANICA ZA ŽENSKE BOLEZNI (MENSTRUALNI KRČI): za mladenke in ženske do smrti:
Rman, plahtica, črna detelja, pasijonka (Passiflora incarnata), grozdnata svetlika (Cimicifuga racemosa).
Rastline: črna detelja, plahtica, grozdnata svetlika, passiflora incarnata vsebujejo hormon estrogen in brez tega hormona bi ženske zbolele za osteoporozo.
Pasijonka, ki jo uporabljamo, je Passiflora inkarnata. Uporabni so njeni cvetovi in listi.
Ko smo se sprehodili po Aničinem zeliščnem vrtu, smo se ustavili pri vsaki rastlinici in o njej nekaj slišali, nekaj pa tudi povedali.
- PELIN - Anica ga goji za soseda, ki pelin uporablja za čebele. Če pelin obesimo v klet, odganja molje in vlago.
- MELISA  - je primerna za pitje čaja čez cel dan.
- HMELJEVI VRŠIČKI – so odlična kulinarična specialiteta. Samo malo prepražimo s pokrito pokrovko, da se nekoliko zmehčajo in damo zmrznit za kasnejšo uporabo. Za takojšno uporabo  posujemo s parmezanom ali katerim drugim naribanim sirom.  Hmeljeve storžke nabiramo jeseni v mešanici z meliso, materino dušico, koreninic baldrijana. To mešanico uporabljamo za lažje spanje.
- MAČJA META – belo cveti, pijemo jo za zaviranje sive mrene na očeh. Je gojena rastlina, v naravi ne raste.
- SMETLIKA – nabiramo jo po košnji – otavi. Je zajedavec travnikov in je rastlina za očesne težave – solzne oči, utrujene od branja, vnetje očesnih veznic in tudi notranje proti prehladu.
- MALINJAK – njeni listi so na spodnji strani srebrni. Čajno mešanico pripravimo iz listov in vršičkov malinjaka, listov robide in vršičkov in listov gozdne jagode in cvetočih jagodnih stebelc.
- ROBIDA – listi so na obeh straneh zeleni. Čajno mešanico za želodec, pripravimo iz malinjaka, listov robide in listov jagode. Kot grenčino dodamo še rman.
- POPROVA META – pijemo jo v dopoldanskem času ali najkasneje zgodaj popoldan. Čaj iz poprove mete najprej pomiri, nato pa poživi.
- ORLICA – uporabna samo v homeopatiji.
- MAK – proti kašlju.
- PEGASTI BADELJ – za regeneracijo jeter. Seme pegastega badlja uporabljamo samostojno. Ga sproti meljemo in pojemo 3x dnevno 1 žličko semena z jogurtom ali vodo.
- ARTIČOKA – čaj iz listov pijemo samostojno; 1 ščepec / 2dl poparka pred jedjo ali po jedi. Glavice artičoke so kulinarična specialiteta.
- ČRNIKA – majhno, črno seme. Za urejanje prebave in za težave z žolčem.
- DVOLETNI SVETLIN – za neurodermitis
- VINSKA RUTICA – skuhamo si čaj, če imamo motnje/brenčanje v ušesu. Prekuhamo na štedilniku in poskrbimo, da pride para v ušesa.
- MUŠKATNA KADULJA – za kopeli in aromaterapijo. Seme za obolela ušesa enako kot vinska rutica.
- KITAJSKI OŽEP – za prehladna obolenja in listi za namaz za potičke, štruklje, zavitke, … Rečejo mu tudi janežev ožepek ali mehiški ožepek. Vsem trem imenom je skupno latinsko ime Agastache foeniculum.
- DROBNOCVETNI LUČNIK in VELIKOCVETNI LUČNIK – oba sta za čaj (namok) za prehladna obolenja.
- PERILA – rdeča, izgleda kot kopriva. Je gojena, domovina JV Azija. Za prehladna obolenja, proti revmi in proti novotvorbam.
- ČRNOGLAVKA – uporabljamo jo proti prehladu. Še boljša je v kombinaciji: naduhovka, smrekovi vršički, trobentica, vijolica, marjetica, pljučnik, bezeg.
- GRENKA GRABENUŠA – prehladna obolenja.
- ŽAJBELJ – proti slabokrvnosti, proti vnetjem, razkuževalec, proti potenju, proti driskam, nateza kožo, …
-  LUČNIK - cvetovi so za čaj, ki se zvečer namočijo v hladni vodi, zjutraj pa se samo malo pogrejejo. Se ne kuhajo. Lahko naredimo tudi sirup po standardnem receptu kot  smrekove vršičke, še boljše z medom. Kadar želimo čajno mešanico različnih rastlin, se držimo recepture, da damo skupaj rastline, ki se poparijo in rastline, ki se čez noč namakajo v mrzli vodi. Zjutraj k toplemu poparku dodamo čaj, ki se je namakal celo noč (dvokomponentni čaj).
- Pri prehladnih obolenjih se namakajo naslednje rastline: ozkol.trpotec, lučnik, slez, rožlin,  slezenovec, islandski lišaj, šipek – plodovi.
- AMERIŠKI SLAMNIK - Echinacea purpurea - cvetovi, listi in steblo je samo za tinkturo. Iz nobenega ameriškega slamnika se ne dela čajev.

ŠE NEKAJ, KAR SMO O ROŽICAH SLIŠALI … KAR TAKO … MIMOGREDE

- Breza  - antibiotik za mokrila, nabiramo liste do konca maja.
- Rman - 10 cm nad zemljo je cela rastlina zdravilna; in ne samo cvetovi, kot smo nekateri mislili.
- Šentjanževka - uporabljajo jo lahko tisti, ki nimajo v telesu vsadkov (bypass, umetni kolki, …). Ko uživamo šentjanževko, ne smemo uporabljati NIKAKRŠNIH antibiotikov. Ne smejo je uživati ljudje z visokim pritiskom. Ne smejo jo uživati astmatiki. Izniči delovanje baby tablet.
- Prava lakota - ima rumeno socvetje. Notranje jo uživamo za preprečevanje kožnega raka, kožni plesni, starostnih znamenj. Vsebuje citostatike.
- Krhlika – za oteženo odvajanje blata. Ko jo naberemo, mora stati eno leto, nato jo lahko uporabljamo.
- Črni bezeg – listi; proti zaprtju in proti uhajanju vode. Cvetovi so za prehladna obolenja in odvajanje vode.
- Brinje – zapira.
- Ajdov čaj - je za vensko popuščanje.1l/dan – odvaja.
- Srčnica – za pomirjanje srca, nima omejitve uporabe.
- Glog – krepi srce (lahko še preveč), in je uporaba omejena.
- Slez – je za prehladna obolenja od nosne votline, do črevesja. Lahko pripravimo sirup iz cvetov. Listi se uporabljajo za zamašen nos  - zvečer slez namočimo (najbolje korenino) (slez se vedno namaka, se ne kuha), zjutraj jo potegnemo v nos. Po 3x-nih poskusih se nos odpre.

Ko boste, če boste tole prebrali, vam je res lahko žal, da se niste mogli udeležiti srečanja pri Anici z gospo Romano. Namreč, vsaka njena beseda je skrbno zapisana v mojem notesu. Pa vendar sem se odločila, da jo prosim za pregled napisanega. Hvaležna sem moji odločitvi in vsem popravkom, ki jih je napisala gospa Romana. Z njenim dovoljenjem objavljam še njeno GSM (031/628 261), ker sem prepričana, da se bo ob branju zgoraj napisanega porodilo še nešteto vprašanj.

Tadeja Vadnjal, junij 2012


Janez Vadnjal  ...]]>
http://www.visitbarje.si/mocvirski-oslad.aspx http://www.visitbarje.si/mocvirski-oslad.aspx http://www.visitbarje.si/mocvirski-oslad.aspx Fri, 29 Jun 2012 15:43:00 GMT
KMETIJSTVO NA LJUBLJANSKEM BARJU, DELAVNICA, IG, 30. 5. 2012 V okviru projekta Vitalne krajine, Ljubljansko barje - moj navdih, v sodelovanju z občino Ig, je bila dne 30.5.2012 organizirana delavnica »Kmetijstvo na Ljubljanskem barju«.

Ljubljansko barje je kulturna krajina, z izjemnimi naravnimi vrednotami. Da bi take ohranjali, jih spoštovali in obenem spodbujali kmetijstvo na njegovih površinah, je bila delavnica namenjena predvsem spodbujanju interesa prebivalcev za nakup, pridelavo in trženje lokalno pridelanih kmetijskih pridelkov in proizvodov, ter možnostjo spodbujanja trženja kmetijskih pridelkov in proizvodov iz območja Ljubljanskega barja.
Veliko je bilo povedanega o varovanju okolja na Ljubljanskem barju, o vodah, ki jo moramo čuvati, ščititi naravo in kjer veljajo posebni pogoji za pridelavo zelenjave.

Župan občine Ig vzpodbuja pridelave zelenjave, zato so se na Igu lotili projekta TRŽNICA. Za kmetovalce Iga bo brezplačna, z namenom prodaje viška zelenjave, za katere naj bi prejeli subvencije ali podporo. Zato je nujno povezovanje občin med pridelovalci zdrave hrane, BIO hrane, če želimo ohraniti kulturno krajino Ljubljanskega barja.

Predstavili so se lokalni pridelovalci in predstavili svoje težave:
- z urejanjem dokumentacije za ureditev ali razširitev dejavnosti
- z lokalno prodajo
- z obcestnimi tržnicami

Tone
Je ekološki kmet, za predelavo ima certifikat. Ima klavna teleta, telice. Za svoje nadaljne delovanje si želi razsekovalnico in pakirnico. Problem so sredstva. Kriza je in še prihaja.

Marko Zalar
Z zelenjavo se ukvarja 20 let. Začeli so kot hobi, poleg službe. Sedaj spomladi prodajajo sadike, na Vrhniki prodajajo na tržnici 3x / teden. Opaža, da kdor nima svojega trga kupcev, pridelka ne proda.

Marija Suhadolnik
Ukvarjajo se z integrirano pridelavo ameriških borovnic. Začeli so l.1984, imajo 2 ha, od tega 1,5 ha zasajenega. Vsa dela pri njih potekajo ročno. Kosi se ročno, uporabljajo nitne kosilnice, parkovni traktor, male škropilnike. Z borovnicami se delo začne takoj, ko sneg skopni – obrezovanje, zaščita pred ptiči in točo. Dobili so nekaj EU sredstev (pred 3 leti), s katerimi so prekrili 1/3 nasada. Doma sta oba z možem, tudi sin in hči sta ostala brez službe in sedaj delata doma. Pravi, da je najtežje prodati. Največ se proda na Prazniku borovnic. Organizirajo tudi ogled nasada, za kar pobirajo vstopnino.

Ana Ilar
S pridelavo zelenjave se je začela ukvarjati po odhodu v pokoj. Pridelava zelenjave je njen način življenja. Iz majhnega vrtička in organiziranega prostora za zelišča, je nastal velik prostor za pridelavo lokalno pridelane zelenjave. Prodaja jo na lokalnih tržnicah in od-ust-do-ust svojim bivšim sodelavkam in sodelavcem. Za doma narejene izdelke (marmelade, zeliščne čaje,…), je za prodajo pripravila prepoznavno zunanjo podobo. Zanimiva je tudi njena osebna prepoznavnost – slamnik  in zelen predpasnik s sončnicami.

Roman Mavec
Je poklicni sadjar in ljubitelj čebelar. Pravi, da na Barju vidi veliko izzivov. In na kmetijo je potrebno privabiti ljudi.

Nuša Urbančič
Imajo 1,5ha obdelovalne zemlje in 3,5ha za košnjo travnikov. Imajo 100 kokoši nesnic. Prideluje stročji fižol, krompir, zelenjavo,… Prodaja na tržnici. Izdeluje domače testenine – izdelava na tradicionalen način - za kar je pridobila tudi certifikat.

Stane Ručar
Nasad ameriških borovnic. Naletel je na ovire pri postavitvi rastlinjaka, ograje in če hočeš začeti od začetka, je pomembno, da imaš:
- pogum in voljo
- sredstva in delovno silo
- »prijazno zakonodajo«

društvo MULE
Imajo projekt Vrt Obilja in FIGE = hrana in vrt za uživanje. Prirejajo delavnice in oglede tujih vrtov.

g. Rupnik
Je predsednik mladinskega društva. Zavzemajo se za lastno predelavo in samooskrbo. Zagovarja tržnice lokalnega značaja z lokalnimi pridelovalci. Poudarja, da je pri lokalnih tržnicah pot kratka, zelenjava sveža, lokalno pridelana hrana je boljša, boljša za zdravje. Zmanjšajo se stroški prevoza, prihrani se čas, zelenjava ostaja sveža. In se še sveža tudi proda.

Barbara Zupanc, KP
Kmetijstvo je glavna dejavnost na barju, 85% vse zemlje. Vse manj in manj je zaraščene površine. Ob cestah opaža »divje štante«, kjer prodajajo češnje iz Goriških brd, … Spodbujati bi morali pridelavo visoko kakovostne hrane, povezovanje kmetov, registracijo blagovne znamke.

Delavnica je bila zelo zanimiva, poučna, pestra. Slišali smo kar nekaj mnenj in predlogov:
- Župan je mnenja, da se odlok ne sme pripraviti tako, da se omejuje kmete.
- Nekdo od udeležencev je predlagal, da moramo iskati nove tržne niše in ne delajmo tistega, kar delajo drugi.
- Podpreti je treba lokalne tržnice.
- Mladim družinam, ki nimajo prihodnosti, je treba dati nove priložnosti za nadaljevanje kmetij.

Na portalu visitbarje.si je objavljen koledarček z dogodki, tržnicami. Tam imaste tudi možnost oglaševanja in medsebojnega povezovanja. Projekt Vitalne krajine gre naprej in še naprej se bo trudil za povezovanje lokalnih deležnikov.

Tadeja Vadnjal, junij 2012
 


Janez Vadnjal  ...]]>
http://www.visitbarje.si/kmetijstvo-na-ljubljanskem-barju-delavnica-ig-30-5-2012.aspx http://www.visitbarje.si/kmetijstvo-na-ljubljanskem-barju-delavnica-ig-30-5-2012.aspx http://www.visitbarje.si/kmetijstvo-na-ljubljanskem-barju-delavnica-ig-30-5-2012.aspx Thu, 07 Jun 2012 09:29:00 GMT
ZELIŠČNA DELAVNICA, BOTANIČNI VRT V LJUBLJANI, 30. 5. 2012 V Botaničnem vrtu v Ljubljani, smo se udeležili delavnice na temo Zelišča. V prvem delu smo si ogledali vrt, kjer so nam bila predstavljena zelišča, v drugem delu smo obiskali vrt iz oddaje Dobro jutro, v tretjem delu pa smo si v glinene lonce posadili zelišča. Tole pisanje je nastalo zgolj iz zapiskov, zato se oproščam za morebitne napake ali netočne navedke.
Zelišča so rastline in rastlinske vrste, ki jih uporabljamo za zdravljenje, in so jih uporabljali tudi takrat, ko še niso poznali zdravil. Hkrati si z njimi bogatimo jedilnike in urejamo prebavo. Njihove značilne učinke smo ugotovili, ko smo jih začeli uporabljati.
Te rastline zaščitijo same sebe: rastejo ob pomanjkanju vode, pomanjkanju sonca, tekmujejo za prostor v naravi. Zato tvorijo sestavine pred zaščito pred soncem – eterična olja.<oljne žleze imajo v listih in steblih, da sončno sevanje odbijejo nazaj v ozračje. Delujejo antibakterično in antimikotsko. V času suše preprečijo svoj propad.
Nabiramo jih dopoldan, med 11.00 in 12.00 uro. Takrat je vsebnost eteričnih olj največja. Nabiramo jih v sončnem vremenu. Cvetovi morajo biti suhi, v okolici ne sme biti škropiv. Zelišča lahko vzgajamo tudi doma, na domačem vrtu, vendar ima ta manj eteričnih olj. Rastlina prav tako doživi stres in zato ima največ eteričnih olj prav v naravi.

1. del - ZELIŠČA

Zdravilna zelišča spadajo v družino usnjatic. Značilno za njih je, da imajo debele, močne liste, ki rastlino ščitijo pred močnim sončnim sevanjem.
BAZILIKA – grška. (bazilisk – kača s strupenim pogledom). Izboljšuje prebavo, je dobro čistilno sredstvo, razkužuje, dobra je kot dodatek mediteranskim jedem. Lahko je zelena, rdeča, pisana, z okusom ali vonjem po limoni. Svežo naberemo, posušimo in shranimo.
ŽAJBELJ – dezinficira; uporabljamo ga za zobne kreme, ustne vode. Doma ga uporabljamo za grgranje, za čaj, za zdravljenje vnetja ustne votline.
MUŠKATNA KADULJA – cvetovi so rožnati,beli, je sestavina zobnih krem. Zdravi zobobol in vnetja ust. V kuhi prekomerno uživanje ni priporočljivo.
SIVKA – Egipčani so si v sivkino vodo namakali mrtvaške prte, da bi preprečili neprijetne vonjave. Pravijo, da sta jo iz raja prinesla Adam in Eva. Deluje dezinfekcijsko, antibakterijsko, antimikotsko. Uporabni so cvetovi in listi. Uporabljamo jo za odganjanje moljev v omarah, odganja mrčes. Iz sivke lahko pripravimo dišavne lončke ali sivkino olje, s katerim si natiramo telo , izdelujemo mila, kreme, ali si pripravimo tinkturo.
MONARDA – cveti modro ali rdeče. Rdeča je krasen okras na našem vrtu. Iz monarde so si stari Indijanci pripravljali čaj. Ugodno vpliva na motnje v prebavi.
MELISA – sprošča, pomirja. Z dodatkom mete dobimo čaj za poživitev. Uporabljamo jo za dodatek zobnim kremam. Lahko jo žvečimo, da si z njo razkužimo ustno votlino.
META – izboljšuje spomin, dobro učinkuje na čiščenje dihalnih poti. Pripravimo si poparek z dodatkom timijana.
TIMIJAN ali MATERINA DUŠICA – uporabljamo ga za inhalacijo, čiščenje dihalnih poti, učinkuje antibakterijsko. S poparkom timijana si lahko očistimo kožo, deluje kot razkužilo.
ORIGANO ali DOBRA MISEL – uporabna je za čiščenje dihalnih poti, za izkašljevanje, ker pomaga pri izločanju sluzi. Ko rečemo origano, marsikdo pomisli na pizzo, kjer je nepogrešljiva.
ŠATRAJ  - je začimba, ki jo uporabljamo kot dodatek juhi in dodatek k mesu. Deluje antibakterijsko.

2. del – vrt oddaje Dobro jutro

META, POPROVA – ima rdeča stebla in močan vonj. Je oblolistna, kosmata rastlina. Ima vonj po limoni. Deluje antiseptično in antibakterijsko, zato jo uporabljamo za ustne vode in zobne kreme.
LUŠTREK – deluje kot afrodiziak. Včasih so ga uporabljali za ljubezenske napoje. Mogoče bolje, za prikrivanje neprijetnih vonjav. – ker so si ga popotniki dajali v čevlje. Danes ga uporabljamo kot dodatek zelenjavnim jedem, enolončnicam.
KAMILICA – v našem vrtu je koristen plevel. Uporabna je za uravnavanje prebavnih težav, pri napenjanju, pri menstrualnih težavah. S kamiličnim poparkom si izpiramo kožo. Deluje antiseptično.
OGNJIČ – cvetove uporabljamo za čas. Iz njega si izdelujemo kreme, ki jih uporabljamo za opekline, po sončenju, pike žuželk.
DROBNJAK – česen. Lahko ga zmrznemo in ga tako tudi uporabljamo.
PETERŠILJ – uporablja se kot zelišče za vse jedi. Korenina peteršilja deluje odvajalno.
ROŽMARIN – tipična mediteranska začimba. Spodbuja koncentracijo, krepi spomin. V kuhinji ga uporabljamo kot dodatek mesnim jedem, divjačini.
LIMONSKA TRAVA – blaži želodčne težave, proti slabosti, bruhanju, odganja žuželke, komarje. Je naravni repelent.
CITRONKA – nabira in suši se za čaj. Uporabna je proti slabosti, s svojim vonjem odganja komarje.
ČIJA – spada med kadulje, ima vijolične cvetove. Stari Inki so jo uporabljali v prehrani in pijači. Uporabna so njena semena, imajo veliko koncentracijo nenasičenih maščobnih kislin. Preprečuje raka.  1-2 žlički semena/dan zmešamo z jogurtom ali jih enostavno popijemo z vodo. V kuhinji jo lahko uporabljamo za zgoščevanje jedi.

Tadeja Vadnjal, junij 2012


Janez Vadnjal  ...]]>
http://www.visitbarje.si/zeliščna-delavnica-botanični-vrt-v-ljubljani-30-5-2012.aspx http://www.visitbarje.si/zeliščna-delavnica-botanični-vrt-v-ljubljani-30-5-2012.aspx http://www.visitbarje.si/zeliščna-delavnica-botanični-vrt-v-ljubljani-30-5-2012.aspx Thu, 07 Jun 2012 09:25:00 GMT