Že ko sem hotela poklicati Zajc Janeza, sem imela občutek, da ga bom poklicala ob nepravem času. Pa mi je le rekel, da naj pridem ob treh popoldan. Ko sem se odpravila od doma, je začelo deževati. Nekaj kapljic, da sem se pripeljala do Pijave Gorice, potem je bilo dežja konec. Velika štala, ki stoji ob cesti, traktorji in bale sena, so mi povedali, da sem na pravi poti. Kljub temu sem iskala hišo. Na vprašanje, kje imajo hišne številke, je rekel, da tu nekje, saj se vsi poznajo in je ne potrebuje. Z ženo Jano imata tri hčere, ena študira agronomijo in Janez upa, da se bo vrnila na domačo kmetijo. V glavnem dela sam, pomaga mu žena, kolikor lahko.

- Kako se ukvarjate s pridelavo: dopolnilna dejavnost, kmet, za prodajo, za lastne potrebe?
Imam kmetijo za prodajo, lastne proizvodnje pa kar potrebuješ za sebe. Kmetija je registrirana; ima MIT številko.
- Kaj ste po poklicu?
Orodjar. Ampak od majhnega delam doma, oče je že imel kmetijo. Hodil sem v službo, ko ni šlo več oboje, sem službo pustil. Najprej sem delal usluge s traktorjem.
- Kdo dela z vami; družina, najeti delavci – stalno/začasno?
Pomaga mi žena, ob večjih delih, kot je silaža, mi pridejo pomagat fantje-študentje, sosedje, ki znajo delat na kmetiji, jih stroji veselijo,…
- Kaj pridelujete in kje?
Vrt imamo samo za sebe, ob hiši.
- Je zemlja vaša, bi jo potrebovali več, bi jo želeli najeti?
Nimamo dovolj svoje zemlje, imamo najeto, kjer dobim zaraščen lobček kopljem jarke. V najemu imam 35ha zemlje. Potem kolobarimo.
- Kaj je to kolobarjenje?  
Kolobarjenje: da imaš vsako leto drugo kulturo. Narediti si moraš 5-letni plan.
- Se pridelovanje izplača?
Jaz ne računam, če se izplača. Popravljam stroje sam. Sam delam. Nafta je draga. Njivo je treba zorat. 5 let da zraste.
- Ali pridelovanje priporočate?
Problem je, ker se cene nižajo. Cene mleka za odkup padajo.
- Bi vaše pridelovanje še razvili, če bi videli, da se pridelki in proizvodi dobro prodajajo?
Razvil bi, sam sem že prej delal klobase, … potem sem nehal. Za to moraš imeti aparat ljudi, mlade ljudi, ki ti pomagajo. Sedaj ne bi šel v nove investicije. Enkrat sem že šel v investicijo, pa nisem dobil nobene subvencije, tako sem moral denar vračati sam.
- Kako tržite svoje pridelke?
Pridelke preko Zadruge, mleko pa prodajamo v Ljubljanske mlekarne. Trenutno dobimo  0,36€ za en liter mleka.
- Koliko mlečne maščobe ima vaše mleko?
Mlečne maščobe ima mleko okoli 4% - na 100 enot je 4,0 enot čiste smetane. V trgovini npr. kupite mleko, ki ima 3,55% mm. To razliko od 3,5% (kot je na tetrapaku) do 4,0% pa predelajo v maslo in smetano. Potem so še mlekomati, tam piše zdravo, domače. Tam notri pa ta smetana še ostane. Mlekomati so last posameznih kmetov.
- Včasih smo smetano pobirali iz mleka …
Smetano  pobereš z mleka in posoliš. To pobiraš en teden do 14 dni. Tako nastane kajmak.
- Vas zanima povezovanje z drugimi pridelovalci?
Organizacij je veliko. Imam pa tako malo časa, da nimam časa kam hodit.
- Ali boste letos sodelovali na barjanskih tržnicah?
Ne, nimam ljudi za to. Tržnice so za tiste ljudi, ki si z majhnim ustvarjajo življenje za preživetje.
- Katere so tri dobre značilnosti pridelovanja na barju?
Če je suša, bo na barje prišla nazadnje … pa tudi ne. Kjer je glina, je hitro suho, kjer je šota, je mokro, kot jogurt ….  Dobra je vlaga. Proti Laščam, je Barje velika ravnina v enem kosu. Na Barju so že Italijani hoteli Želimeljščico ustavljati. Glavni jarki bi morali biti dobro izkopani. Naredile bi se enostavne lesene zapornice. Vsi jarki bi morali imeti na 1km zapore, ki bi služilo za namakanje- Resnik. Lanišče, Želimeljščica – ideja že od leta 1940 - od Želimelj do Iga.
- Katere so tri ovire za razvoj kmetijstva / pridelovanja?
Polno ovir je na barju. Vsi bi radi imeli vse – od ptičkov naprej. Za srne, zajce, medvede ni problem.
- Ali po vaši oceni obstaja za barje značilno kmetijstvo: živinoreja? Mešanica intenzivnega in ekstenzivnega?
Najhujši problem je preslica.
- Kateri pridelki so značilni za barje?
Koruza je glavna. Pri žitih je premalo pridelka.
- Se strinjate da se z obdelovanjem ustvarja tudi značilna podoba kulturne krajine?
Avtomatsko. Značilna podoba je za Dolenjsko trta, na barju pa koruza in grmovje. Na barju lahko prideluješ rastline, ki so višje od 1m. Tako vsaka zmaga – konoplja, sončnice, …

Čeprav sem  rekla, da bo najin pogovor trajal slabo uro, je bil Janez tako prijeten sogovornik, da ga kar nisem mogla nehati spraševati. Pravi, da ko pogleda po travniku, vidi 10 različnih barv zelene trave. Vsaka barva posebej mu pove, kaj kateri rastlini manjka ali česa ima preveč: dušik, kalij, … Marsikdo bi se lahko od njega učil. Nazadnje, ko sva si ogledala še bazen za mleko, sva stala ob štali. Okoli njega so se zbrale lačne glave, ki so ga klicale k dolžnosti.

Pogovarjala in fotografirala sem: Tadeja Vadnjal