Vabimo vas na jesensko tržnico pod Ruskovim kozolcem, ki bo v soboto 8. 9. 2012 pod Ruskovim kozolcem na Klancu.

Vabilo

Turistično Društvo Škofljica vabi na 5. renesančni večer, ko bo v sredo 12. septembra ob 18 uri v gostilni Čot.

Več informacij na priloženem letaku.

Objavili smo nov intervju - z mlekarji Hribar ml. in st. - izpod viadukta Reber. Velika in moderno opremljena kmetija.

Več lahko preberete tukaj.

Intervju z  Janezom Zajcem, ki se ukvarja z mlekarstvom in rejo govedi.

Več lahko preberete tukaj.

Pogovor z energično gospo, ki prideluje jajca in izdeluje rezance...

Evropska komisija spodbuja zanimanje mladih novinarjev za razvoj podeželja in skupno evropsko kmetijsko politiko z razpisom natečaja namenjenega mladim piscem. V času, ko se vse pogosteje omenja kakovost lokalno pridelane hrane in se ta trend povezuje tudi z realnimi gospodarskimi pričakovanju, je usmerjanje pozornosti mladih v podeželje več kot upravičeno. Spremembe v kulturi pridelave in prodaje hrane in prehranskih izdelkov so že zaznavne na lokalni in osebni ravni. Kakšen je njihov domet na globalni ravni pa zna v luči števila in vrste spremljevalnih učinkov teh sprememb morda celo še dolgo ostati manj pomembno. Pomembneje je, da že danes podeželje in primarna raba izzivata tudi zelo dobro izobražene, kreativne in poslovno ambiciozne mlade ljudi kot tudi to, da o spremembah pišejo mladi, odprti in kreativni ljudje.

Predstavništvo evropske komisije v Sloveniji je te dni objavilo novico o natečaju, ki spodbuja mlade novinarje k spremljanju in raziskovanju skupne evropske kmetijske politike (SKP), ki letos praznuje petdesetletnico obstoja. Natečaj razpisuje generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja pri Evropski komisiji v sodelovanju z Evropsko mrežo agrarnih novinarjev (ENAJ - European Network of Agricultural Journalists).

Na natečaju sta razpisani dve temi:

1.) kako mladi kmetje začnejo samostojno poslovno pot in

2.) okoljsko trajnostno kmetijstvo. Na natečaju lahko sodelujejo novinarji in študenti novinarstva, stari do 35 let, ki prihajajo iz držav članic, združenih v ENAJ : Avstrija, Belgija, Češka, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Velika Britanija, Madžarska, Irska, Poljska, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska in Nizozemska.

Rok za oddajo prispevkov je 20. september 2012, in sicer se prispevke v Sloveniji odda tako, da se jih pošljite nacionalni predstavnici združenja ENAJ ga. Tatjani Čop na njen elektronski naslov: tatjana.cop@siol.net Prispevke lahko oddate v nacionalnem jeziku. Združenje ENAJ bo iz obeh kategorij nominiralo najboljši članek ter ga v prevod posredovalo Evropski komisiji.

Članke bo ocenjevala žirija, v kateri bodo sedeli tiskovni predstavnik Evropske komisije za področje kmetijstva in razvoj podeželja, predsednik združenja ENAJ (predstavnik novinarjev) ter strokovnjak s področja SKP. V vsaki kategoriji bodo nagrajeni trije članki, vseh šest nagrajencev pa bo povabljenih na letno srečanje novinarjev, ki pokrivajo kmetijsko politiko, decembra v Bruselj. Prvo uvrščena iz obeh kategorij bosta povabljena tudi na novinarski seminar, ki ga v letu 2013 organizira generalni direktorat Evropske komisije za kmetijstvo in razvoj podeželja. Rezultati natečaja bodo objavljeni v začetku novembra 2012.

Več o skupni kmetijski politiki EU :

http://ec.europa.eu/agriculture/capexplained/index_en.htm

Več o ENAJ:

http://www.ifaj.org/news-blogs/news-detail/article/2011/12/18/title/eu-commissio.html?no_cache=1&cHash=ae1593748994c396ec1ea5632283bfed

Društvo Fran Govekar od 10-12 avgusta organizira KOLIŠČARSKI TABOR ZA OTROKE.

Več informacij, lahko dobite ne tem letaku.

Zanimiv intervju z mladim živinorejcem iz Škofljice.

Več lahko preberete tukaj.

Partnerji projekta Vital Landscape, v katerem se večina slovenskih aktivnosti izvaja na območju Ljubljanskega barja, so pripravili že osmo številko projektnih novic. Tokratna številka poudarja vlogo lokalnega prebivalstva za varstvo in razvoj krajine in tezo, da je učinkovito upravljanje z razsežnimi območji kulturne krajine odvisno od dobrega sodelovanja vseh lastnikov in uporabnikov prostora. Novice predstavljajo aktivnosti nemških in čeških partnerjev, ki podpirajo ozaveščanje in opolnomočenje prebivalcev za prevzem te vloge in sodelovanje v lokalni skupnosti. Zveza zgodovinskih društev na območju Saške Anhalt je večino svojega dela usmerila v izobraževanje vodičev za vodenje po kulturni krajini, medtem, ko si češki raziskovalci z agronomske fakultete južno češke univerze prizadevajo spodbujati povezovanje lokalnih deležnikov v procesu ustanavljanja UNESCO biosfernega rezervata Šumava.

Medtem se slovenski del projekta letos na Ljubljanskem barju osredotoča na kmetijstvo in poudarja vsestranski pomen pridelovalcev in pridelkov iz barja za varstvo in razvoj barjanske krajine. Skladno z letošnjim napovednikom lokalnih tržnic, ki so za produkcijo in promocijo pridelkov iz barja po mnenju pridelovalcev in lokalnih skupnosti še posebej pomembne, je pretekli vikend potekal Dan borovnic. Sodeč po poročanju udeležencev in Krajinskega parka Ljubljansko barje je lepo uspel. Kupci so lahko med drugim izdelke pospravili v posebne priložnostne žaklje in prejeli letak z napovednikom letošnjih tržnic s čimer projekt Vital Landscapes na Ljubljanskem barju podpira lokalno pridelavo in trženje lokalnih pridelkov in izdelkov. Medtem, ko se na spletni strani visitbarje.si širi seznam ponudnikov, na ponudbo lokalnih pridelkov opozarja tudi Krajinski park Ljubljansko barje, ki v rubriki barjanski cekarček tudi predstavlja pomen kupovanja lokalno pridelane hrane kot zdrave, varne in okoljsko manj obremenjujoče od hrane, ki jo običajno kupujemo v trgovinah.  

Ljubljansko barje - moj navdih: Kaaitini cekarčki iz jute za na tržnico

Dnevi borovnic v Borovnici

Na delavnici Kmetijstvo na Ljubljanskem barju na Igu je sodelovala tudi Marija Suhadolnik, ki skupaj z družino prideluje ameriške borovnice.

Na kmetiji Pri Ljubljanščevih, kot se “po domače” reče se ukvarjajo izključno z borovnicami. Ker je gojenje borovnic specifična panoga, kjer je delo potrebno skozi celo leto in ga ni mogoče opraviti strojno, je tudi njihov pristop in vedenje raslo skozi leta – ne gospodar, ne gospodarica nimata kmetijske izobrazbe, a veliko znanja.

Čeprav smo sredi polne sezone dehtečih sadežev in je dela največ, si je ga. Marija prijazno vzela čas in odgovorila na nekaj naših vprašanj…

• Kaj pridelujete in kje?

Pridelujemo borovnice, na barju, po borovniško “na mahu”, v bližini Bistre.

• Je zemlja vaša, bi jo potrebovali več, bi jo želeli najeti?

Večji del je naš, a imamo tudi najeto. Potrebovali? Da, če bi imeli kakšno roko več pri hiši…

•  Se pridelovanje izplača?

 Da, sedaj se – v letih smo postavili ustaljeno prakso in urejeno prodajo.

•  Ali pridelovanje priporočate?

 Da in ne! Če so finance in znanje, potem da, drugače raje ne…

• Bi vaše pridelovanje še razvili, če bi videli, da se pridelki in proizvodi dobro prodajajo?

 Da, bi – a se takoj pojavi vprašanje delovne sile.

• Kako tržite svoje pridelke?

 Večinoma prodajamo doma. Tekom 15 let se je vzpostavila “blagovna znamka” in mreža odjemalcev – poleg tega 2krat tedensko peljemo v razvoz. Predvsem pa gre za ustno izročilo – to največ pripomore.

• Vas zanima povezovanje z drugimi pridelovalci?

Dejansko povezave že obstajajo. Pridelujemo praktično na isti lokaciji, tako da se poznamo in si pomagamo. Pri pridelavi si pomagamo, pri prodaji pa je vsak zase.

• Ali boste letos sodelovali na barjanskih tržnicah?

Da, le na Dnevu borovnic. Ostali, prevsem jesenski sejmi so prepozno – takrat borovnic ni več…

• Katere so tri dobre značilnosti pridelovanja na barju?

Tla, kisla zemlja (pH) in vlažnost. Seveda to velja za borovnice.

• Katere so tri ovire za razvoj pridelovanja?

V prvi vrsti je to bolezen cvetna monilija, ki uničuje grmičke. Mogoče še omemba neočiščenih jarkov, kar dviga nivo vode.

• Ali po vaši oceni obstaja za barje značilno kmetijstvo?

Ja, to je živinoreja – jo je največ. V borovniški kotlini poljedelstva ni – vsak prideluje le za lastne potrebe.

• Kateri pridelki so značilni za borovniško barje?

Koruza in, skozi naše oči, borovnice. Drugače pa je barje najbolj namenjeno paši.

• Se strinjate, da se z obdelovanjem ustvarja tudi značilna podoba kulturne krajine?

Da, sigurno. Drugače bi se vse pričelo zaraščati.

S prijetno družbo je borovnice prebiral in izpraševal: Žiga Munda